Ko vsak dan  delate z jeziki, lahko zelo hitro postanete nepozorni na  lastno slabo uporabo jezika, čeprav ste zelo pozorni na napake drugih ljudi.

Eden od najpreprostejših načinov za izkušenega prevajalca – ali kogar koli, ki dela z jeziki in besedami vsak dan – da pride v težave, je da je prepričan, da so izkušnje in usposabljanje dovolj, da se izognejo napakam. Vsi delamo napake, bodisi v povsem v smislu knjigovodstva ali splošnih opravil v podjetju. Na primer sprejemanje rokov, ki jih ne moremo izpolniti, ali v širšem smislu, kot je na primer nesporazum ali nerazumevanje  pomena besede v izvornem besedilu in tako prevod ni napačen v tehničnem smislu, ampak v pomenu.

Ena stvar, ki lahko privede prevajalca v težave, če sam sebi dopusti postati ravnodušen do svojega dela in napak, je »jezikovna slepota«. To se lahko zgodi komur koli, ne samo prevajalcu, ampak ko pa se to zgodi, zelo očitno vpliva na delo. Jezikovna slepota je, ko se ne zavedamo napak v lastni uporabi jezika, čeprav jih lahko opazite pri drugih ljudeh. Ko pa se to zgodi prevajalcu, to pogosto pomeni, da zlahka vidi napake v izvornem jeziku, vendar ne v ciljnem jeziku (običajno maternem jeziku). To lahko privede do manjših težav … ali pa polomije.

Jezikovna slepota

Primer jezikovne slepote je primer angleškega govorca, ki misli, da ameriška angleščina uporablja preveč nepotrebnih besed – na primer v Ameriki ljudje uporabljajo besedno zvezo »meet with – srečati se z nekom«, medtem ko se  v Angliji preprosto uporablja »meet – srečati«.” Govorec se morda  ne zaveda tega, da obstaja veliko konstrukcij v britanski angleščini, ki vključujejo nepotrebne besede – na primer “paly by cash – plačati z gotovino”, namesto da bi preprosto rekli “pay cash”

Velik problem? Ne, ampak to ponazarja pomen: Možno je zaznati težave v nematernem jeziku, a še vedno spregledati vse podobne težave v svojem maternem jeziku. Ta vrsta neravnovesja v zaznavanju lahko privede do profesionalnih napak.

Rešitev

Način za spopad s to težavo je, da smo objektivni do lastne uporabe jezika. Vsi zapademo v dobro utrjene navade, ko govorimo in pišemo, in to postane s starostjo samo še slabše. Udobno in poznano, ne glede na to, kako je narobe, lahko postane “vtisnjeno v človeka”. Poznam nekoga, ki bo vedno uporabil besedo “irregardless”, čeprav to ni beseda, ve, da  to ni beseda, in popolnoma se zaveda, da se sliši smešno. Ampak ne more nehati: Je preveč vtisnjeno vanj.

Edina rešitev je, da se vedno vprašate, kaj je pravilno. Ko delate, se osredotočite in ne pišite samodejno – prisilite se in poglejte svojo izbiro besednega zaklada in slovničnih konstrukcij in zagotovite, da jih lahko branite pred jezikovno slepoto.